Primerjava slovanskih jezikov
Študentska analiza ob uporabi programa Slavic Networking

Slovenski jezik

 

1. Slovenski jezik ob ostalih slovanskih jezikih

a) fonetični sistem

• ohranjena razločevalnost na kratke in dolge samoglasnike. Poudarjeni samoglasnik je lahko kratek ali dolg; nepoudarjeni je vedno kratek;
• trajanje samoglasnika je popolnoma odvisno od poudarka (akcenta);
• akcent je prost in ni vedno na istem zlogu;
• akcent spreminja samoglasnikovo „barvo“; dolgi poudarjeni samoglasniki se zožijo, nepoudarjeni pa so izgovorno jasni;
• ni samoglasnikov w in y;
• med dvema samoglasnikoma ž preide v r;
• mehki soglasniki so samo č, ž, š;
• pred sprednjimi samoglasniki ne prihaja do mehčanja,
• ni nosnih samoglasnikov;
• tri dvočrkja: dž, lj, nj.

b) fleksivne kategorije

• ni zvalnika (vokativa);
• ohranjena je dvojina (med slovanskimi jeziki samo v slovenščini);
• pri pridevniku obstaja kategorija določnosti/nedoločnosti (člena, spola);
• prihodnjik se tvori tako kot v poljskem jeziku (prihodnjik je sestavljen, obstaja samo oblika „bom pisal”; ni oblike z nedoločnikom „bom pisati);
• ohranjen je namenilnik (na -t ali -č).

 

2. Podobnost s poljskim jezikom

Skupne lastnosti:

• svojilni zaimki: moj, moje, moja;
• končnice samostalnikov v orodniku ednine moškega spola: doktorjem (PL: doktorem);
• podobnost v načinu stopnjevanja pridevnikov: lep (PL: piękny) – lepši (piękniejszy) – najlepši (najpiękniejszy).

 

3. Razumevanje besedil

Prebrali (poslušali) in analizirali smo dve slovenski besedili: Sem Slovenec in Jaz sem Jure.

Branje:
Besedilo Sem Slovenec smo brali brez poslušanja (zvočni posnetek še ni bil dosegljiv). Skupina A, tj. študentje z dobrim poznavanjem poljskega jezika ali z znanjem drugih slovanskih jezikov, so razumeli 60 % besedila. Skupina B, sestavljena iz študentov s slabšim znanjem poljščine, pa je razumela 20 % besedila.
Besedilo Jaz sem Jure je sestavljeno iz sedmih kratkih dialogov. Njihovo razumevanje je bilo zelo različno. Nekaterih dialogov skupini sploh nista razumeli, druge pa precej dobro.

Poslušanje:
Po poslušanju smo razumeli od 30 do 80 % besedila, po branju pa od 40 do 90 % besedila.

Za primerjavo: razumevanje besedila v poljskem jeziku je bilo odvisno od stopnje njegovega poznavanja. Cela skupina je razumela od 50 do 90 % besedila.

 

4. Jezikovni nesporazumi

Kar se nam je zdelo, da smo v slovenskih besedilih razumeli, se je po primerjanju s poljskimi besedili v veliki meri potrdilo. Kljub temu se je pojavilo nekaj nejasnosti:

• v besedilu Sem Slovenec smo narobe razumeli besedo družina (enkrat je bila prevedena kot ekipa (PL: drużyna) namesto družina (PL: rodzina) – do napake je prišlo zaradi podobnosti slovenske besede s poljsko).
  Težko razumljivi sta bili tudi komunikacijska situacija in tema.
• v besedilu Jaz sem Jure je izraz na dvorišču nekaj študentov razumelo kot na železniški postaji (PL: na dworcu, namesto na podworzu);
• v šoli je bilo prevedeno kot v dvorani (PL: w sali, namesto w szkole).

 

5. Razlogi za razumevanje slovenskih besedil

a) podobne ali celo identične besede v poljščini:
dober dan
hotela
dni
potem
moji
bratje, sestre
svojih
materni jezik
profesor
predstavim
doktorica
specialistka za fonetiko
zelo me veseli
spoznala

b) Drugi vzroki za razumevanje besedišča:

• znanje ruskega jezika: gospod, da in govorite;
• znanje drugih jezikov: emigrirala in mega;
• ključ za razumevanje je komunikacijska situacija: nov tukaj, imate kakšno prosto sobo; dialog V disku.

Večina skupine je besedila v slovenščini razumela slabše kot besedila v vseh ostalih jezikih, s katerimi smo se ukvarjali, to pa zaradi velikih razlik v primerjavi s poljščino.

Annegret Herrmann, Annika Berkemeier
Martin-Luther Universität Halle-Wittenberg
leto 2006